151. dan: Vreden

Danes mi je soseda potrkala na okno in mi skozi okno potisnila vrečko češenj.

Definitivno dar vreden širokega nasmeha!

150. dan: Negovan

Takoj, ko sem prebrala današnjo besedo, sem pomislila na mešalec... najbrž večini ne bo jasno, ampak jaz se pa te asociacije nisem mogla znebit, tako da moja današnja slika je...

Za lažje razumevanje pa...

149. dan: Gladek

Asfalt... če je moker, je gladek... je potrebno paziti.

148. dan: Različno velik

Pet parov in prav vsak je drugačne velikosti. Najmanjši in največji čevlji se razlikujejo kar za dve številki... in ja, vsi so moji. ;)

In ob tej priložnosti ena prigoda, ki se mi je zgodila že nekaj let nazaj. Šla sem v trgovino po salonarje in ko me prodajalka vpraša  katero številko potrebujem, sem ji suvereno odgovorila, da 37. Kaj hitro mi je bilo jasno, da so mi preveliki. Prosim za manjše... 36. Mi jih prinese, jih pomerim in... samo vrnila sem jih in odšla iz trgovine. Zakaj? Ker mi je bilo kar malo nerodno, da bi imela čevlje številka 35. No, če bi jih takrat kupila, bi bil na tej sliki še en par več, razlika med najmanjšimi in največjimi pa kar 3 številke. ;)

147. dan: Oranžna

Oranžna barva je ena mojih najljubših... poleg rumene in zelene, pa turkizne in modre, pa... ;)

In en od lepših odtenkov je opečnato oranžna... in ravno tak je moj poštni nabiralnik, na katerega sem končno spet prilepila svoj priimek in že nestrpno čaka na kakšno pošto. Pismo vedno rad sprejme. ;)

146. dan: Kričeč

Ko sem šla danes "zjutraj" v službo, se mi je zdelo, kot da bi mi oblaki celo pot kričali...

"Glej kako si se obula... kje imaš škornje?!"
"Dežnik, dežnik, dežnik... pozabila si ga!"
"Teci, laufej na avtobus, drugače ga boš zamudila!"

No, na koncu sem bila dovolj zgodnja, da sem lahko še slikala te kričeče oblake...

...in imela veliko srečo, da sem prišla v službo ravno malo pred gromozanskim nalivom. Če bi bila v tistem trenutku samo par korakov od šole, pa bi bila popolnoma premočena.

145. dan: Berem

Danes sem na besedo berem pogledala malo drugače kot prejšnje mesece. Tokrat sem se vprašala, kaj rada berem in čeprav jih res že zelo dolgo nisem, sem se spomnila na zlate knjižice s tabornih šol in drugih skavtskih aktivnosti.

In sem jih prijela v roke... ter se izgubila v spominih... na koncu pa obsedela s solznimi očmi. Toliko lepih besed, toliko dobrih želja, toliko srčnih ljudi polnih življenja, dobrote, topline... toliko obujenih spominov na ljudi, ki so (bili) tako ali drugače del mojega življenja.

Vem, da smo pisali vedno zadnjo noč in največkrat nič spali, ampak se je splačalo... res hvala vsem, ki ste si vzeli čas in mi napisali te lepe besede, da jih lahko sedaj berem.

144. dan: 957

Lahko jih je devet, pet ali sedem, takih in drugačnih oblik, raznobarvnih, različno velikih... ni važno, samo da so.

143. dan: Čist

Če želiš biti čist, je potrebno imeti en par stvari...

142. dan: Učen

Sigurno je kakšen učen mož hodil na šolo na spodnji fotografiji in prepričana sem, da bo kakšen dijak te šole nekoč učen mož.
In seveda kakšen učen mož na tej šoli podaja svoje znanje naprej...

141. dan: Izoliran

Danes samo fotografija...

140. dan: Izbran

Danes sem že od jutra vedela kaj bom slikala... je bil namreč dan D, ko naj bi izvedeli, kdo je izbran v ustvarjalni tim pri Mavelu.com. No, baje se nas je prijavilo več kot 50 ustvarjalk, tako da izbor še ni bil narejen in je moj motiv padel v vodo.

No in tako je današnja fotografija posneta zelo na hitro in s tem mislim ZELO na hitro. ;) Sem v prvem trenutku hotela kar eno staro uporabit, ampak vem, da bi bilo to zame kot poraz, zato sem raje posnela slabo fotografijo in nekaj na hitro. Saj res ne vem kaj je slabše. ;)

V življenju moramo stalno izbirati, vedno se odločamo... ne vedno med dobrim in slabim, velikokrat se je potrebno odločati med slabim in še slabšim, marsikdaj pa tudi med dobrim in še boljšim. Včasih odločitev za nekaj dobrega potegne za sabo tudi nekaj slabega... in seveda obratno. ;)

Danes sem izbrala oz je bil izbran zabaven večer v Špasteatru in posledično se bo moj "večer" potegnil pozno v noč, ker me čaka še manjši kupček starega dolga.

139. dan: Ključ

Ključ do (mojega) srca...

138. dan: Sen

Danes sem se zelo dolgo odločala katero fotografijo objaviti... na pomoč mi je priskočila sestra. Na koncu sem se odločila za pesimistično verzijo, čeprav mi na začetku to ni najbolj dišalo. Bi bila rada optimistična, pa vendar...

Sen o Sloveniji, kot bi si jo želeli, je padel v lužo/vodo.

137. dan: Dan

Dan, ko sem si zaželela sadje... tako zelo, kot včasih sladkarije. Ko preprosto moraš imeti in najboje veliko ter različno. Že dolgo nisem imela tako polne sklede.

136. dan: Brezbarven

Najprej moram povedati, da mi današnja beseda sploh ni všeč, ker... brezbarven... brez barve...  odsotnost barve... ni mi všeč, ker imam izredno rada barve... bolj kot so žive, bolj kot je svet pisan, bolj mi je všeč.
Najprej sem pomislila na vodo, ampak voda je bila ta teden že dvakrat moj motiv, ne more biti še tretjič... zrak... kako naj ga fotografiram? In potem, ko sem ravno na FB pisala, kako rada imam vonj pokošene trave... seveda, tudi vonj je brezbarven, ampak danes je ravno ta brezbarven vonj moj svet obarval v najlepšo zeleno. :)

135. dan: Radoveden

Le kam me bo pripeljala pot, po kateri danes stopam?
Koga bom na tej poti srečala?
Bom tudi jutri z nasmehom na ustih delala korake v neznano in z zaupanjem, da stopam prav?
Bom na tej poti koga resnično razveselila?
Bom na tej poti resnično srečna ali je katera druga pot prava?

Človek se včasih sprašuje, je radoveden... si želi poznati odgovore... ampak najbrž je bolje, da ne vemo vsega, da izvemo ob pravem času, na pravem ovinku.

134. dan: Voda

Nepogrešljiva na vsakem treningu. Je treba nadoknaditi izgubljeno.
No, danes ni bilo sile, ker me je mivka precej hladila... tako zelo, da sem imela popolnoma premražene prste na nogah in jih na koncu treninga skoraj nisem več čutila.
In potem najlabše kar se je lahko zgodilo... vroča voda, pa kaj vroča, zelo vroča voda pod tušem. Sploh se je ni dalo regulirati... kaj se je zgodilo, si lahko mislite... trganje v prstih, zelo zoprn občutek ščemenja, zbadanja.

133. dan: Šumeč

Šumeč zvok... razbolelo telo... toplota vode... kapljice polzijo po telesu... uuuuu, kako dober občutek ob koncu dneva.

Se mi pa danes cel dan po glavi podi tale pesmica... možakar ima super glas! :)

132. dan: Strah

Pravijo, da je znotraj votel, okoli ga pa nič ni... ampak to je presneto težko fotografirati. ;)

Strah me je... nekaj stvari me je pa res strah in priznam, včasih si zatiskam oči in upam, da bo izginilo, ampak dejstvo je, da se je potrebno s strahom soočit, ga premagat. In prvi korak je mogoče že to, da se z njim spogleduješ skozi razprte prste.

131. dan: Pika

Danes smo nabirale pike na odbojkarskem turnirju, vendar verjeli ali ne, sem na koncu pozabila slikati semafor.
Pa sem si doma razbijala glavo s tem, kaj bi fotografirala in že skoraj posegla po pikčastem papirju, ki ga imam v svoji zbirki precej. Pa me v tistem kliče mami, da bi mi pripeljala moje rojstnodnevno darilo. To bi bila nekakšna pika na I mojega letošnjega rojstnega dne. Ampak mi je darilo prinesel tudi ati in potem ne bi bilo prav, da bi maminega izpostavila, ker... pa saj mogoče samo kompliciram. Danes je tak dan, pa še volje nisem najboljše.

In ko sem že hotela vse kar pustiti in oditi spat, sem se zazrla v posteljnino. Pika pri piki... težava rešena in trenutek slabosti premagan. Definitivno pa se bom prav po hitrem postopku zlila s temi pikami. Lahko noč!

130. dan: Smeh

Prva asociacija... otroški smeh, prešeren, zvonek... in sem se odpravila na otroško igrišče. Najbrž starši ne bi bili najbolj zadovoljni, če bi začela fotografirati njihove otroke, tako da sem se znašla drugače. Ob zvokih smeha iz ozadja so pa oživeli še spomini. :)

Sem šla ene dvajset let nazaj, ko smo imele s sestrama na Štajerskem gugalnice. In največji žur ter največ smeha je bilo, ko se nam je pri guganju pridružil stric. To je bilo veselje, ogrodje gugalnic je kar poskakovalo. :)

129. dan: Lonec

Lonec... rdeč z belimi pikami, ali pa moder... star lonec z rjastim dnom... kako dober motiv bi bil to.
No, pri meni so lonci samo navadni, nič posebnega, pa zdi se mi, da jih stalno pomivam.

128. dan: Toplota

Tisti občutek, ko te prevzame toplota po celem telesu, ko se ti naseli v srce... danes sta bila kar dva taka trenutka. Prvi, ko sem odprla nabiralnik in je notri ležala kuverta z zapoznelo rojstnodnevno voščilnico in drugi, ko mi je nečakinja za rojstni dan podarila pesmico napisano samo zame. :D

127. dan: Dež

Cel dan je grozilo in na koncu sem že mislila, da ga sploh ne bo... vsaj ne ob dnevni svetlobi. Pa se je... še dovolj zgodaj se je ulilo, da sem lahko šla na lov za dežnimi kapljicami. Še jih bo treba loviti, še...

126. dan: Zvok

Po božanskem sladoledu v dobri družbi, sva se s sestro odpravili proti Rayherju, kjer sem si želela kupiti darilo za rojstni dan. No in hodiva, jaz v allstarkah ob meni pa mična gospodična v petkah... tok tok tok...

125. dan: Razdalja

Na videz kratka razdalja in nič posebnega, ampak ko je potrebno polovico te razdalje prekolesariti po enournem precej napornem treningu, se ti zdi, da je pot kar naenkrat daljša kot pred treningom. ;)

124. dan: Luč

V čem je razlika, če gori samo rumena luč ali če gorita rumena in rdeča luč istočasno? Jutri preverim pri svojih petošolcih, če še vedo. :)

123. dan: Detajl

Navdušena sem nad temi punčkami, za katere pa žal nisem prepričana, da jih ustvarjalka še izdeluje... žal. Ampak se jim je res posvetila, čisto vsak detajl je premišljen in dodelan.

Nina Hočevar - Laninka res obvlada.

122. dan: Tu stojim

Vstala sem pozno... spala sem v svoji stari postelji v novi sobi na Štajerskem. In takoj zjutraj sem še vsa zaspana stala pred oknom in zrla na domačijo... ogromno spominov in še več vprašanj o prihodnosti... Kmalu pa sem se preslikala nazaj v sedanjost in odkorakala na prosto.

121. dan: Jaz danes

Tole objavo sicer pišem z enodnevno zamudo, ampak fotografija je bila posneta včeraj, na 1. maj, ki sem ga preživela na Štajerskem. In včeraj sem opazovala oblake... skozi cel dan se je zvrstilo toliko zanimivih oblik, pa ne samo oblik, tudi barv. Najbolj me je pa navdušila večerna gmota...