Priznam... malo me je zmanjkalo...
Prvi mesec je šlo odlično, prvi teden v februarju sem se morala kar malo brcniti, da sem zvozila, prejšnji teden se mi je pa potem ustavilo.
Ampak me preganja... želim si... po drugi strani mi je pa težko.
Se vrtim stalno okoli istih stvari... ob prebiranju svetega pisma me stalno vleče v ene in iste motive. Pa saj je razumljivo in čisto sprejemam to, samo fotografirati je pa težko...
Sicer ne vem, če je pametno spreminjati prvotni načrt, ampak... moram ga, če želim nadaljevati.
Pa sem se odločila, da je današnja pepelnična sreda in z njo začetek posta idealna priložnost. Sem si zadala, da se bom bolj osredotočala na pozitivne stvari, da bom v vsakem dnevu našla nekaj, kar me je resnično razveselilo oziroma kar me osrečuje in to poskušala ujeti v fotografijo.
Se mi zdi, da me stvari prehitro vržejo s tira, da glede na situacijo prehitro zapadem v neko črnogledost, pritoževanje, nerganje... Ja, to bo moja postna akcija... biti bolj pozitivno naravnana, videti lepe stvari, plemenita dejanja, verjeti v dobroto ...
Še vedno bom brala sveto pismo, samo fotografije se ne bodo nujno navezovale na izbrani odlomek. Sem in tja najbrž še, ne bom pa tega jemala kot nujno.
Današnji odlomek iz Svetega pisma, ki me je tudi spodbudil k malo drugačnemu nadaljevanju projekta, pa je...
"Vrni mi veselje svojega odrešenja, z voljnim duhom me podpiraj." (Ps 51, 14)
Danes me je izredno razveselila vest, da sem bila izžrebana na nekem izzivu, na katerem sem sodelovala z zgornjo voščilnico. Prvič... na tujem izzivu. :)