nedelja, 31. avgust 2014

243. dan: Oluščen

Pistacije imam zelo rada in jih imam skoraj vedno na zalogi.



242. dan: Zmaj

Predolgo sem razmišljala, katerega zmaja bom fotografirala, saj sem vsakokrat, ko sem šla v tem letu v mesto, sem si rekla, da enkrat bom pa fotografirala tudi zmaje na Zmajskem mostu. No in sedaj sem skoraj... SKORAJ pozabila nanje.



241. dan: Eksplozija

Nemalo težav z besedo... bila je eksplozija okusov v Romeu, pozabila fotografirat, šla po stari poti peš proti domu in šla mimo ploščadi na Vodmatu... eksplozija starih čustev, spominov (balkon je še vedno polno rož ;) ) - slikala, a fotografija ni uspela...

No, potem pa pri naših sredi pogovora... malo pojamram, da danes nisem našla dobrega motiva... in prav kmalu...


Ni ne vem kaj, je pa... in pojma nimam kaj je bil za en film. :)

 

240. dan: Prastar

...še vedno aktualno.



239. dan: Maska

Odličen pripomoček pri izdelavi voščilnic.
Že uporabljene maske, ki jih še vedno hranim... mogoče jih še kdaj uporabim. ;)



sobota, 23. avgust 2014

petek, 22. avgust 2014

233. dan: Polje

Polje... kdo bo tebe ljubil...



232. dan: Reka

Po glavi se mi je podila reka misli... zadnja noč na Štajerskem, potem pa nazaj v Ljubljano in v službo... podpis pogodbe... novi učenci...



231. dan: Berem

Ponovno sem prijela za eno najljubših knjig. Knjiga, ki me vedno znova pripravi do glasnega smeha in me spravi v jok.

Si jo želim imeti na svoji knjižni polici... vse dele.



230. dan: 7

Sedem lončkov barve, ki so bili kupljeni že pred leti, ponovno v uporabi.







229. dan: Imresivno

Mi je žal, da ni zraven tudi zvoka... ko dvoletniku s podstrešja prineseš tovornjak in še sam postaneš navdušen.



228. dan: Vsiljiv

Naš ati zna biti včasih malce vsiljiv... je le pravi Štajerec.




227. dan: Pesek

Dela se, dela...




226. dan: Zvest

Človek mora biti zvest predvsem sebi in svojemu srcu, prepričanjem, željam ...



225. dan: Žeja

Po petindvajsetih minutah skakanja je žeja velika.



224. dan: Lik

Miselna igra... super za kravžlat možgančke.



223. dan: Razlit

Malo je razlit po mizi, ampak glavno, da ga je večina v kozarcu.



222. dan: Rjava

Tole ni čokolada, ampak barva za les... pa samo za hip smo ga spustili z oči.


221. dan: Vzorec

Vzorec mojih kopalk, ki mi je še vedno noro všeč in se mi ravno zaradi tega prav nič ne mudi, da bi si kupila nove. ;)




220. dan: Domač

Naš domač pridelek... nekaj sem g aodpeljala tudi s seboj na morje.




219. dan: Pišem

Vsake toliko pišem tudi dnevnik...




218. dan: Okno

Danes za tem oknom ne živi nihče več... Kakšne zgodbe so se pisale pred leti, desetletji?



217. dan: Roka

Pokopali smo človeka, ki je dolga leta živel na domačiji mojega očeta...




216. dan: Pol

Besedo za 216. dan smo dobili zelo pozno. Ravno malo pred tem, ko sem odšla ponovno iz Ljubljane na Štajersko. Medtem, ko sem čakala na to, da bom oddala denar za najemnino, pa sem na nebu opazila pol lune. V torbici sem imela Canona in na hitro sem pritisnila na sprožilec. Sicer sem takoj vedela, da je nastal zmazek, ampak za kaj več nisem imela časa, ker se mi je mudilo, da bi čim prej pobegnila iz Ljubljane. Odpeljala sem se z upanjem, da ne bo oblačno na Štajerskem. In ravno to se je zgodilo... oblaki povsod, lune pa nikjer. Malo sem počakala, razpakirala, potem pa še enkrat poskusila srečo... luna se mi je z vso svojo polovico nasmejala. :)


nedelja, 3. avgust 2014

215. dan: Tačka

Tačka, taca, šapa... jaz sem vse to vrgla kar v isti koš. ;)

Doma imam dve posebni tački ob katerih se spomnim prav posebnega obdobja mojega življenja... čudovitega obdobja. V zadnjem tednu sem se večkrat spomnila na tiste dni... in se tudi spraševala, če se kakšna moja sled še vedno pozna. Upam... srčno upam, da dobra.



214. dan: Tu stojim

...in gledam odbojko na mivki in to v centru Ljubljane. Tak prizor, z Ljubljanskim gradom in Slovensko filharmonijo v ozadju, pač še nismo videli.
Je bil pa prijeten večer in hvala Bogu sem uspela priti tudi do sedišča. ;)


213. dan: Jaz danes

...sestavljam. Sem mislila, da mi jo bo po treh dneh uspelo sestaviti, pa bom očitno potrebovala še ene dve, tri urci. Ja, 3000-ke res ne moreš sestaviti v enem dnevu. ;)



212. dan: Človek

Ko človek verjame vremenoslovcem in se prirpavi na celodnevni dež, ga takole narava preseneti. Čudovit dan, ko se lahko človek nastavlja sončnim žarkom, opazuje čudovit razgled in preprosto uživa v prelepem dnevu.



211. dan: Čarovnija

Čarovnija okusov izpod atijevih rok. Po vseh letih, ko smo mislili, da zna narediti samo jajce in hrenovko...



210. dan: Pogumen

Včasih je težko... ne veš, kje točno si, ne veš, kam naj bi šel... kako priti tja, kamor naj bi prišel... pomembno je, da narediš prvi korak... pogumno, pa čeprav v napačno smer. Če boš stal pri miru, ne boš prišel nikamor, če pa boš korakal, pa četudi v napačno smer, boš to prej ko slej ugotovil, se na poti kaj naučil, spremenil smer in... na koncu prišel tja, kamor moraš priti. Ampak samo, če boš pogumen in delal korake, pa čeprav malo nesigurne.



209. dan: Peče

Sem šla v vrt fotografirat pekoče feferone, pa sem "zagazila" v koprive. Še dobro, da sem bila v škornjih.



208. dan: Zid


Zid ji služi, da se vzpne čim višje proti nebu.


207. dan: Pod


Skril se mu je pod grm v upanju, da ne bo mogel do njega… malo se je uštel, vendar dobil vznemirjenje in zabavo.