petek, 31. januar 2014

31. dan: Tuje

Majhni popravki že, ampak neko "urejanje" fotografij do nerazpoznavnosti mi je pa pravzaprav tuje. Ampak tokrat sem prestopila mejo in stopila na tuje ozemlje... želela sem še dodatno poudariti razliko med domačim, poznanim in tujim.

In... šivanje torbic ter kaligrafija sta mi vsekakor tuja... skoraj z drugega planeta. :) Ampak imam namen to spremeniti... knjigi sta že nekaj časa na knjižni polici, sedaj ju moram samo še odpreti in začeti.


četrtek, 30. januar 2014

30. dan: Modra

Tale sneg sem po eni strani že komaj čakala... res je luštno gledati igro snežink in še lepše je, če se jim pridružiš. Ponavadi najraje hodim kar brez dežnika, ampak danes zjutraj sem ga bila primorana odpreti, da sem zaščitila učbenike.
Kako prikladno... in ravno na današnji dan.


sreda, 29. januar 2014

torek, 28. januar 2014

28. dan: Rastem

Po celem dnevu v službi in po več kot triurni konferenci, sem prišla domov vsa sestradana. Že na poti sem si kupila kos pice in se doma takoj vrgla nanj... malo pred deveto... v šubu ga ni bilo več... no, tako jaz skrbim, da rastem v širino. :/


Saj vem, da se s tem ni za hvalit, ampak danes...

ponedeljek, 27. januar 2014

27. dan: Domišljija

Sem se najprej spomnila na opazovanje oblakov... ko iščeš in odkrivaš zanimive oblike... ko ti domišljija pokaže slone, pse, obraze, zmaja, srce...

Domišljija... zmešnjava misli in idej... in ko jih na koncu sestaviš v smiselno zgodbo, podobo... se lahko preseliš kamorkoli želiš, lahko narediš marsikaj... :)


nedelja, 26. januar 2014

26. dan: Notri

Zaenkrat so še v škatli, ampak kamlu ne bodo več... je pa res, da nikoli ne bodo zares zunaj, vedno bodo samo notri.



sobota, 25. januar 2014

25. dan: Jutro

Sobotna jutra so fina, ker se lahko malo dlje poleži...


Fotografijo sem samo malo posvetlila, ker sem se kasneje malo poigrala z različnimi efekti.

Nastalo je pa tole...


četrtek, 23. januar 2014

23. dan: Pogled

Vsakokrat, ko pridem domov, mi pogled na podboje vrat privabi nasmeh na obraz... bilo je res prijetno presenečenje, ko so me na domu obiskali koledniki.


sreda, 22. januar 2014

22. dan: Odkrito

Če si včasih tudi pred prijatelji nadanem masko in jih ne obremenjujem s svojimi težavami, pa obstaja kraj, kjer je vse popolnoma odkrito ... vse misli, vsa občutja ...


torek, 21. januar 2014

ponedeljek, 20. januar 2014

20. dan: Pristno

Pristen nasmeh... tak, ki se zatakne v oči in ne obstane samo na ustnicah ... to sem želela, da bi bil danes moj motiv ... ampak želje se vedno ne uresničijo... danes je počutje pač drugačno... nasmeh ne bi bil pristen, pristno je nekaj drugega... rahla zamišljenost, s kančkom utrujenosti.

nedelja, 19. januar 2014

19. dan: Obiskovalec

Včasih sem tale zvonec le redko uporabljala... samo v primeru, da sem doma pozabila ključe. Sedaj je malo drugače... ključe imam sicer še vedno, ampak vsakokrat pozvonim...


sobota, 18. januar 2014

18. dan: Navaden

Navaden jogurt... ni ravno moj najljubši, zato sem mu dodala malo cimeta in medu in tako imela prav nič navaden zajtrk. ;)


petek, 17. januar 2014

17. dan: Dom

Ah, sestavljam nekaj teh besed že preveč časa... ne bom razpredala... ob kuhanju kosila, se mi je zazdelo, da bodo lonci na štedilniku ravno pravšnji motiv... v vsakem domu se uporabljajo in lepo je, ko jedi iz loncev naložimo na krožnike in se okoli pogrnjene mize zbere cela družina... in seveda so v vsakem domu prisotne take in drugačne "začimbice"... da nam ni dolgčas. ;)





Sem pa drugače najprej pomislila na izrek "Dom je, kjer je srce." in na voščilnico, ki sem jo naredila že nekaj časa nazaj. Ena ljubših... preprosta, pa vendar vse pove.



četrtek, 16. januar 2014

16. dan: Velik

Danes je naša štiriletnica praznovala. Kot nalašč, da njenega mlajšega bratca fotografiram, ko kaže "velik, velik". No, ko sem prišla na praznovanje, je naš enoletnik že spal, tako da s fotografijo ni bilo nič. :)

Pa se nisem preveč sekirala, ker sem že imela rezervni načrt. :)
Je pa kar malo zastrašujoče, ker je kup precej velik... večji, kot sem mislila. Pa sploh nisem dala vseh listov na kup... nekaj sem jih raje pustila na policah.


sreda, 15. januar 2014

15. dan: Me nasmeji

Današnja beseda mi danes zveni precej daleč... glede na razpoloženje mi je kar nepredstavljiva, zato sem imela nemalo težav z izbiro motiva.

Nasmeh na obraz mi sicer privabi več stvari in se mi zdi, da dokaj hitro, ampak da bi se pa glasno smejala... seveda, najprej sem pomislila na vse prijatelje, ki me spravljajo v smeh, pa različne situacije, ko sem celo jokala od smeha ...

Ampak kako to ujeti v fotografijo? Seveda, Activity... vsa vesela, da sem našla motiv, potem pa... v šoli ga imam. Ok, brskajmo dalje ... Ob kateri igri smo se še nasmejali? Spomnim se na družinski večer ob igri Boggle in atijevih skovank. Spomini privrejo na dan... nasmehnem se. :) Ampak ti šment, tudi to igro sem prejšnji teden odnesla v šolo.

Že kar malo obupano se ustavim in začnem pogledovati okoli sebe... pa se mi pogled ustavi na knjižni polici. Tako je... knjige... tudi te me nasmejijo. Res ne vem, zakaj nisem večkrat v tej dobri družbi.


torek, 14. januar 2014

14. dan: Zunaj

Zjutraj sem se še v temi odpravila v službo... hitela na avtobus, tako kot ponavadi... niti pomislila nisem, da bi pogledovala za motivi.

V službi ni bilo časa, da bi razmišljala o "zunaj"... redni pouk, podaljšano bivanje... in končno nekaj "pavze" v kateri je bilo potrebno postoriti še en kup stvari. Potem pa končno trenutek, ko sem samo sedela... pa ne za dolgo, ker me je prešinilo... ZUNAJ! V hipu sem bila na nogah, pograbila telefon, šla do drugega večjega okna, škljocnila in se vrnila v razred... čakale so me še govorilne ure.

In v temi domov... Kaj točno se je danes dogajalo zunaj šolskih zidov, ne vem. Še tega ne vem, kdaj je začelo deževati... prav tako ne, kdaj je prenehalo.

Moj današnji "zunaj" je bil v veliki meri le pogled skozi šolsko okno.



ponedeljek, 13. januar 2014

13. dan: Sanje

Danes samo fotografija...


...in pesem skupine Gloria... Sanje. Se mi poje že od včeraj, ko sem pogledala današnjo besedo.


nedelja, 12. januar 2014

12. dan: Šibek

Vsak je kdaj šibek... vsak je najbrž že kdaj delal s kom, ki je bil šibkejši, morda smo bili tudi sami kdaj najšibkejši člen v neki navezi/skupini/odnosu...

Kaj narediš, ko se počutiš šibkega? Obupaš? Vztrajaš? Si prizadevaš, da bi napredoval, se izpopolnil, premagal strah?

Kako ravnaš s šibkejšimi? Jim pomagaš? Spodbujaš? Jih ignoriraš? Jim otežuješ življenje? Bi jih najraje izločil, zamenjal?

Ujela sem se v vprašanja...

Vsak člen je pomemben... baje je veriga tako močna kot njen najšibkejši člen... če člen poči, omaga... celota ni več celota...

sobota, 11. januar 2014

11. dan: Rdeča

Rdeča... naj bo danes samo to... nič globjega... samo fotografija mojih rdečih pripomočkov za ustvarjanje Sarinih drobtinic, katerim se posvečam že cel dan.



petek, 10. januar 2014

10. dan: Resnično

Današnji izziv je bil pa kar precejšen zalogaj... mogoče me je moja prva ideja resničnega, ki je sicer lepa, saj je res lepo videti, kako se starejši par sprehaja z roko v roki - to je zame vedno resničen dokaz ljubezni, sprejemanja, podpore... no, malo me je potrla in sem potem še kako čutila resničnost čustev.

O vseh naslednjih idejah resničnega raje ne bom razpredala, ker niso bile ravno spodbudne. No, potem pa...

...resno sem razmišljala, da bi ostala doma, ker je bila moje počutje resnično slabo - robčki so bili danes moji stalni spremljevalci...
... pa sem se spomnila, da bo nekdo zastonj hodil na plesne in bi bilo resnično grdo od mene, če bi v zadnjem hipu odpovedala...
...poleg tega so se v Bubi resnično potrudili, da so mi našli soplesalca...

...in...

...RESNIČNO sem uživala v plesu, saj... moj današnji soplesalec se resnično zna zavrteti... in zna zavrteti soplesalko. :)



(...in na trenutke sem se resnično počutila kot hlod. ;) )

četrtek, 09. januar 2014

9. dan: Tu stojim

Če so mi včeraj misli švigale sto na uro, je danes popolno mrtvilo... vse na kar sem lahko pomislila, je bilo slikanje stopal na kakšni zanimivi podlagi. Ampak danes mi glava preprosto ne dovoljuje, da bi kaj veliko hodila naokoli (razen kar je seveda nujno potrebno), tako da iskanje zanimivega kotička... je odpadlo. Po drugi strani pa iskanje nekega globjega pomena, kje trenutno stojim v življenju (dejstvo je, da stojim, nekih premikov ravno ni)... tudi ni taprav dan...

Pa sem stala na postaji, čakala na avtobus in razmišljala o današnjem izzivu... ne, ni mi ravno najhitreje padlo na pamet... ene deset minut sem sigurno čakala, stala... toliko o mojih današnjih povezavah. ;)

No, danes (in večino dni vsaj dvakrat na dan) sem stala na postaji in čakala...


sreda, 08. januar 2014

8. dan: V zraku

Danes sem premišljevala o besedah, ki obvisijo v zraku... ponavadi so to vprašanja, na katera ne dobimo odgovora, prazne obljube, ki se zataknejo nekje med mano in tabo, med bom in sem...

Kaj pa če v zraku obstanejo besede ljubezni? To pomeni, da jih ne slišim, da ne pridejo do mene ali to pomeni, da so stalno prisotne, odzvanjajo in se vedno znova "sprehajajo" med mano in tabo?

Verjamem v to drugo...


-----------------------------------------------------------------------------------------------------

Dopolnjujem objavo...

Si ne morem kaj, da ne bi objavila še druge fotografije... dvignjena roka... roka v zraku... se mi zdi, da kar kriči, da bi bila rada ona na vrsti... težko jo spregledam... :)



torek, 07. januar 2014

7. dan: Odsev

Toliko odsevov kot je bilo pa danes... jih je najbrž vsak dan, samo jaz jih ne opazim. Sem resnično vesela, da sem sprejela ta fotografski izziv, ker mi je resnično odprl oči. :)

Že zjutraj na avtobusu, ko sem v odsevih opazovala zaspane obraze... in potem, ko sem stopila z avtobusa in zakorakala proti šoli... razveselile so me čudovite barve na nebu in za hip sem pozabila na nalogo, o kateri sem razmišljala celo pot... popolnoma so me očarali oranžni in vijolični odtenki. In potem zagledam odsev v avtomobilski šipi... nasmeh se mi je razlezel do ušes... moj izziv! :)

Ampak ne, ne bom objavila slike neba... se mi zdi, da je spodnja fotografija kljub vsemu bolj zgovorna. Res je, da je zelo slaba, ker je slikana s telefonom, vendar tisti odsev je odsev okna... ;)


Očitno si bom kljub vsemu morala omisliti kakšen boljši fotoaparat, ki ga bom lahko stalno nosila s seboj.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


Dodajam... (8. 1. 2014)

Nisem si mogla pomagati... danes sem vzela s seboj fotoaparat in poskusila ponoviti včerajšnji posnetek, ker mi je bila sama ideja "okno v svet" res dobra in me je kvaliteta posnetka motila. :)
Sedaj sem pomirjena.
 


ponedeljek, 06. januar 2014

6. dan: Pozabljen

Hja, vsak dan ostane kaj na mizi... sem že včeraj vedela kaj bo današnji motiv. ;)
Učenci me niso pustili na cedilu. :)



Fotografija je slabše kvalitete, zato sem jo malo "sfrizirala", da malo bolje zgleda. Malo... ;)

nedelja, 05. januar 2014

5. dan: Dobro

Nedelja... dan za kosilo pri naših... bilo je dobro, tako dobro, da je zmanjkalo še predno sem lahko slikala. :)


sobota, 04. januar 2014

4. dan: Tihožitje

Seveda sem ob besedi tihožitje najprej pomislila na risanje v osnovni šoli. :) Takoj v naslednjem trenutku pa so mi misli skočile nekaj let nazaj, ko sem se odločila, da moram narediti nekaj zase, da moram razvijati svoje talente oziroma jih poiskati. Pa sem eno leto hodila na likovno delavnico, kjer smo seveda risali tudi tihožitje. In sem se podala v iskanje risb... sem jih našla in tudi ploslikala. Za današnji izziv...

...ampak ne, danes bo moje tihožitje kljub vsemu malo bolj športno. Zakaj menjava motiva? Ker sem po več kot desetih letih in celodnevnem "boljedanegremkersibomsamokajnaredila" ponovno stala na drsalkah. Misli, ki so se mi podile po glavi, ko smo se zbirali pred Tivolijem in po končanem drsanju... popolno nasprotje... najprej sem hotela kar pobegniti, na koncu sem bila pa kot otrok... popolnoma navdušena, kar smejalo se mi je... in še vedno se mi. :)

Je pa fotografija opomin, da moram večkrat iz svojega območja ugodja, premagat strah, se prepustiti, ne toliko razmišljati, ampak storiti.

Uživala sem sto na uro! GiBit, HVALA. :)




petek, 03. januar 2014

3. dan: Prehod

Projekt me je že posrkal vase. :) Všeč mi je, ker me je prebudil, mi odprl oči, postala sem bolj pozorna na stvari okoli sebe in v sebi.
No, mogoče je res le začetno navdušenje, ampak raje verjamem, da je povzročil pozitivno spremembo... pa da ne bom prehitro zaključevala, bom raje počakala še naslednjih nekaj tednov, mesecev. ;)

Na današnjo temo sem imela kar nekaj asociacij, pa sem kljub temu še kar brskala, vendar na koncu vedno pristala na prvotni zamisli, prehod s starih na nove kavbojke. Ampak za kaj takega bi se morala danes dejansko odpraviti po trgovinah, kar mi pa na koncu seveda ni uspelo. Res nisem tipična ženska (Sploh obstaja?) in se za enkrat res uspešno ogibam odhodu v trgovine. No, in tako ni bilo nič z novimi kavbojkami, prav tako pa tudi ni bilo nič s fotografijo starih in novih skupaj. ;)

In zakaj nisem uspela iti po trgovinah? Ker sem se zataknila pri ustvarjanju voščilnic. Seveda je bila zraven obvezna glasba, ki me je na koncu privedla do ideje za današnjo fotografijo...



četrtek, 02. januar 2014

2. dan: Jaz danes

Prvi dan se mi naloga sploh ni zdela težka, takoj sem vedela kakšen bo motiv na fotografiji. No, danes pa je bilo malo drugače. Današnja ključna beseda je kar kričala naj slikam samo sebe, pa mi ta ideja ni bila tako zelo všeč, tako da sem pustila, da se možgančki še naprej trudijo in iščejo druge možnosti. :)

Seveda, tako kot ponavadi, se je zgodilo, da je ideja prišla popolnoma nepričakovano, ko sem bila zaposlena z drugimi stvarmi... kot da ne bi vedela, da je ponavadi tako. :)

Torej takoj po službi sem se lotila popravljanja spisov (no, še prej sem si skuhala kosilo, ga pojedla, prebrala nekaj strani knjige, pregedala sporočila na FBju ...) in... seveda, to je to... ravno to bo najbolje predstavljalo kaj sem jaz danes.

Učiteljica z rdečim pisalom in kupom zvezkov, ki jih je potrebno pregledati.



1. dan: Obljuba

Pred dobre pol ure sem zasledila izredno zanimiv projekt... 365 dni v fotografiji in se takoj odločila, da bom sodelovala.

Že dlje časa imam "nov" fotoaparat, pa ga preredko uporabljam, tako da bo tale projekt zelo dobro del... tako meni kot fotoaparatu (da ne umre od dolgčasa in stalnega fotografiranja voščilnic).

Prvi dan, tema je obljuba. Pa naj kar fotografija spregovori...