273. dan: Svetlikajoč

V oknih sem opazovala svetlikajoč odsev sonca... pa žal nisem imela s seboj fotoaparata, potem sem bila pa že prepozna.

Sem se pa doma zazrla v prah za embosiranje... letos moram svetlikajoč prah nujno uporabiti na božičnih in novoletnih voščilnicah...

 

272. dan: Večer

Moj današnji večer...

Spet sem padla v izdelavo vošilnic... juhej!

271. dan: Spomin

Sem šla dve ulici stran, da bi fotografirala igrišče, kjer sem kot otrok preživela kar nekaj uric na dan. Spomnim se, da smo se otroci igrali take in drugačene igre, tekali okoli bloka, se guncali, igrali med dvema ognjema (ja, velikokrat se nas je nabralo toliko, da je bilo možno), skakali gumitvist, še celo s frnikolami smo se igrali... no, danes tam ni bilo nikogar. Tolažim se s tem, da so šli na nedeljski izlet. Upam...

Pa so se prebudili spomini iz otroštva in tako sem se morala sprehoditi še do enega igrišča... O, tam so šele prišli spomini na plan... osnovnošolski... ta staro igrišče... za garažami... košarka... klopce... Jerneja... In potem me iz spominov predrami klic: "Jane, gremo!"

270. dan: Takoj

Včasih mi je kaj tako zelo všeč, da brez pomisleka takoj kupim. Doma se potem to izkaže za enega boljših nakupov, drugič pa ugotovim, da bi morala malo prespati in ne takoj kupiti.

269. dan: Berem

Danes zvečer samo podnapise...

268. dan: Rokav

Adut v rokavu...

267. dan: Balzam

Moj današnji balzam za dušo in telo je bilo definitivno sonce... ko te tako narahlo boža s svojimi toplimi žarki... človeku se še sence ne zdijo več tako strašljive.

266. dan: Knjiga

Dobile smo se v Cityparku, končale v Kopru... pa samo z avtom smo se hotele zapeljati do Zvezde v BTCju. ;)

Definitivno trenutki, ki bi jih bilo potrebno zapisati v knjigo spominov.

265. dan: Pohajkovati

Ko sem šla iz službe, je bil ravno en tistih lepih jesenskih popoldnevov (vem vem, uradno je še vedno poletje ;) ), ko sonce sije, listje leži po tleh in je ravno toliko toplo, da lahko slečeš jakno in si samo v majici. Idealno za pohajkovanje... pa se mi je žal mudilo domov.

Še zadnjih 100 je pred nami... Bomo stisnili do konca? Bomo ja! :)
Se pa vsem, ki me spremljate, najlepše zahvaljujem za vse spodbude... že stisnjen gumbek like na Facebooku mi veliko pomeni, da o komentarjih sploh ne izgubljam besed... pa ko me v živo spodbudite... res mi vlijete novega zagona. Hvala vam! :)

264. dan: Blagodejen

...nedeljski odklop na obrežju Ljubljanice... s knjigo v roki.