... in potem pride večer, ko je živ samo še občutek zapuščenosti, nevrednosti, nepomembnosti...
Borim se s tem, da večerni občutki ne prevladajo... in prvi korak bom naredila s tem, da ne bom objavila tiste druge slike, ki predstavlja zapuščenost, ampak fotografijo, ki me bo spominjala na to, da je super biti živ... kljub razočaranjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar