59. dan: Nebeški

Vem, danes sem precej neizvirna, ampak je pa vsaj fotografija po mojem okusu.

Vam pokažem še enega angelčka iz serije Willow Tree v katero sem naravnost zaljubljena. Angel molitve... in ravno danes se mi je ena od molitev uresničila.

58. dan: Berem

Premalokrat si vzamem čas za branje... ko si ga, je to ponavadi pred spanjem.
Se mi je pa že zgodilo, da potem knjige kar nisem mogla odložiti in tako brala do treh, štirih zjutraj.

57. dan: Ponovitev

Včasih kakšna voščilnica tako navduši, da je potrebna ponovitev. Tale je že ena takih.

Je pa res, da tudi pri ponovni izdelavi voščilnice rada dodam kakšen detajl ali kaj spremenim. Če seveda ni izrecno rečeno, naj bo voščilnica čim bolj podobna izvirniku.

56. dan: Preprost

Preprost zvitek elastike... nič posebnega, ampak nepogrešljiv pripomoček za eno najboljših iger mojega otroštva. Če samo pomislim koliko smo preskakali... vsak odmor v osnovni šoli... še fante smo pritegnile. Najbolje je bilo seveda skakati trikotnik. :)

In še vedno me kdaj zasrbijo pete. Lani se nisem mogla upreti... ko sem nadomeščala v podaljšanem bivanju, sem se pridružila učenkam in ugotovila, da se mi leta že malo poznajo. ;)

55. dan: Poseben

Zame je res poseben... in od danes še toliko bolj, ker sem med slikanjem ugotovila, da svečka skriva tudi srce.

Je pa to kamen, najden v hribih nad Logarsko dolino. Sem ga našla že na poti na Kamniško sedlo in je potem potoval z mano gor in še dol. Nekje na poti navzdol smo imeli na eni ogromni skali sv. mašo in ker smo pozabili svečko, jo je pač ta kamen simboliziral. In jaz ne bi bila jaz, če na koncu tega kamna ne bi pozabila tam.
Kako to, da je še vedno z mano? Ja tako je to, kdor nima v glavi, ima pa v nogah. Pri meni že večkrat potrjeno. ;)

54. dan: Srečen

Srečen je tisti, ki si zna sivino vsakdana obarvati z barvami po svojem okusu.

In še srečnejši je tisti, ki ne barva sam...

53. dan: Ko odrastem

 ... malo me samo skrbi, da nikoli ne odrastem. :/

52. dan: Živ

Res čudovit dan, ko si samo vesel, da si živ...

... in potem pride večer, ko je živ samo še občutek zapuščenosti, nevrednosti, nepomembnosti...

Borim se s tem, da večerni občutki ne prevladajo... in prvi korak bom naredila s tem, da ne bom objavila tiste druge slike, ki predstavlja zapuščenost, ampak fotografijo, ki me bo spominjala na to, da je super biti živ... kljub razočaranjem.

51. dan: Varen

Varen... prva misel je bil otrok v maminem naročju. Tam je otrok definitivno varen... vsaj moral bi bili. In mama z vsem kar je, varuje svojega otroka... vem, žal ni vedno tako, ampak moralo bi bili.

Varen je tudi objem fanta, pa vnučkova roka v roki dedka ali babice ...

Poleg ljudi, ki ti dajejo varnost, pa je tukaj še en kup stvari, ki pripomorejo k temu, da imamo vsaj občutek varnosti... za varno vožnjo, prečkanje ceste, mostu, kolesarjenje...

...za varen dom.

50. dan: Petnajst

Danes so mi pa delali možgančki... z ene stvari na drugo... na videz preprost izziv, ampak si lahko hitro... no, nič ni bilo dovolj dobro. ;)

Sem na začetku razmišljala o času 15 let nazaj, ko sem bila stara ravno 15 let. Super, ideja je padla... slikala se bom s svojo fotografijo, ampak sem hitro opustila to zamisel... že včeraj je bil avtoportret, mogoče res ne bi bila kar dva dni zapored na fotografiji. Pa še... nisem ravno ponosna na fotografije izpred petnajstih let. ;)

Potem sem med izdelovanjem poročnih vabil dobila naslednjo idejo... uspelo mi jih je narediti ravno petnajst (ne zgolj slučajno ;)). Pa sem potem prišla do zaključka, da ne bi bilo prav, če jih dam že na ogled, glede na to, da jih moram še skoraj enkrat toliko narediti.

Kaj torej? Slikam hišno številko? Ampak ni nekega pomena, glede na to, da živim na 12ki (sedaj vem, kaj bom fotografirala, če bo nekega dne beseda "dvanajst" ;)).

Hmmmm...

15 najljubših stvari? Ampak kako jih izbrati?!

Pa sem šla malo na sprehod do naših in na poti se mi je posvetilo. V razredu imam 15 učencev! :)
Najbrž bi prišla prej do te ideje, če ne bi bile ravno počitnice. Pa tudi lažje bi posnela fotografijo... in s čim naj sedaj predstavim 15 učencev?
Sem si kar razbijala glavo... fižolčki, barvice, gumbki, svinčniki... ..."Ko pridem domov, si moram nujno privoščiti čokolado." Ooooooo... točno! Čokolada! :D

In sedaj ob vsakem koščku, ki ga dam v usta, za kratek hip pomislim na enega od učencev. Upam, da uživajo v počitnicah. :)